- dopisnice
- dopisnice f Postkarte f
Čeština-německý slovník.
dopisnice
Schlagen Sie auch in anderen Wörterbüchern nach:
dòpisničkī — dòpisničk|ī prid. 1. {{001f}}koji se odnosi na dopisnice [∼a marka; ∼a pristojba] 2. {{001f}}koji se odnosi na dopisnike ∆ {{001f}}∼i tekst, {{c=1}}v. {{ref}}izvješće{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razàslati — svrš. 〈prez. razàšaljēm/ràzašljēm, pril. pr. āvši, prid. trp. rȁzaslān〉 poslati, uputiti na više strana, na više mjesta; otposlati na sve strane [∼ pisma; ∼ dopisnice] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razaslati — razàslati svrš. <prez. razàšaljēm/ràzašljēm, pril. pr. āvši, prid. trp. rȁzaslān> DEFINICIJA poslati, uputiti na više strana, na više mjesta; otposlati na sve strane [razaslati pisma; razaslati dopisnice] ETIMOLOGIJA raz + v. slati … Hrvatski jezični portal
dopisnički — dòpisničkī prid. DEFINICIJA 1. koji se odnosi na dopisnice [dopisnička marka; dopisnička pristojba] 2. koji se odnosi na dopisnike SINTAGMA dopisnički tekst, v. izvješće (2) ETIMOLOGIJA vidi dopisati … Hrvatski jezični portal
celína — e ž (í) 1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki 2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino 3. star. celota: obdelati snov v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopísnica — e ž (ȋ) 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štúdijski — a o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vojnopóšten — tna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vojno vojaško pošto: vojnopoštna cenzura / vojnopoštne dopisnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbírka — e ž (ȋ) 1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko 2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
